Sakralni spomeniki
Župnijska cerkev
Sv. Jernej Goduje 24. avgusta. Prvotno je na tem mestu stala kapela, posvečena Devici Mariji. Cerkev se dogradili in je prvič omenjena leta 1356. Današnja zgradba je iz leta 1740 in ima pridih baroka. Tudi notranjost cerkve je baročno opremljena. Je enoladijska, z zvonikom pred glavnim vhodom. Glavni oltar je posvečen sv. Jerneju, stranska oltarja sv. Barbari in sv. Martinu. Lepa nedelja: v nedeljo pred godom ali po njem.
Križev pot
Od župnijske cerkve vodi do podružnične cerkve sv. Lenarta 14 kapelic križevega pota. Zgrajene so bile leta 1774 v baročnem stilu in čudovito povezujejo obe cerkvi. Ob križevem potu vodi tudi zadnja pot večine krajanov, kajti ob cerkvi sv. Lenarta je pokopališče.
Sv. Lenart
Goduje 6. novembra. Prvotno je tu stala gotska cerkev, ki je 1750. leta pogorela. Obnovili so jo in barokizirali, leta 1758 pa so ji dozidali še zvonik. Oprema cerkve je baročna, iz leta 1775, delo J. Holzingerja in G. Maričnika. Lepa nedelja: v nedeljo pred godom ali po njem.
Sv. Janez
Goduje 29. avgusta. Cerkev stoji na Janževskem vrhu. Gre za primer poznogotske arhitekture, z opremo iz 17. stoletja. Je zgodnjebaročna. Strop ima raven, lesen in kasetiran. Lepa nedelja: v nedeljo pred godom ali po njem.
Sv. Jožef
Goduje 1. maja. Cerkev domuje v Josipdolu, na gozdni učni poti. Zgrajena je bila v letih 1971/72 in stoji na mestu, kjer je že v Langerjevem času stala kapelica. Tudi projekt za to cerkvico je naredil domačin dr. Janez Reflak. Povzel je vse sestavine, značilne za kraj: kamen iz domačega kamnoloma, les iz domačih gozdov in steklo.
Sv. Bolfenk
Goduje 31. oktobra. Cerkev stoji v Hudem Kotu pod Malo kopo in se prvič omenja leta 1585. Je lep primer poznogotske arhitekture. Notranjost krasi raven, kasetiran in poslikan lesen strop. Oprema cerkve je baročna. Ob cerkvi je lipa, ki je bila zasajena ob westfalskem miru, ob koncu 30-letne vojne leta 1648. Lepa nedelja: teden pred »aninsko nedeljo« (sv. Ana - 26. julij).
Sv. Maksimiljan Kolbe
Goduje 14. avgusta, PRI MARIJI. Cerkev stoji ob vznožju Janževskega Vrha. Zgrajena je bila v letih 1977/78. V slogu brunarice jo je zasnoval domačin dr. Janez Reflak. Krasi jo slika sv. Maksimilijana Kolbeja, delo ptujskega slikarja Albina Lugariča.